ACTA ali kako strašiti množice

Protestov proti pohlepu finančnega kapitala v Ljubljani se je v veliko lepšem vremenu udeležilo 2000 protestnikov, nedavnega proti ACTI pa kar 3000 – zakaj? Nam internetna svoboda res pomeni več od dostojnega življenja nekaterih? Nam brezplačna glasba in filmi pomenijo več od zdravstvenega varstva in služb? In kaj sploh je ta zloglasna ACTA? Vse, kar slišimo v zvezi z njo, ima negativen prizvok – in na nek način je to prav: konec koncev jo JE spravilo skupaj par ogromnih lobijev in res krši naše pravice. In res bi lahko ostali brez zastonj filmov.

Pa vendar, na vse je potrebno pogledati iz treznega vidika – prvo kot prvo, ACTA ne bo stopila v veljavo, dokler je ne potrdi Evropski parlament, ta pa je najbrž ne bo že zaradi množičnih protestov in dejstva, da nima ACTA prav nič skupnega z evropskimi načeli osebne svobode, demokracije in pravičnosti. Seveda obstaja opcija, da isti veliki zlobni lobiji podkupijo večji del parlamenta, a glede na to, kako nerodno so se lotili vsega drugega, se to ne zdi preveč verjetno.

ACTA je namreč napisana izredno površno in slabo – več pravnikov je že preučevalo ta dokument in se čudilo nad zahtevami, saj sploh niso jasno razvidne. Tako je; nikjer ni točno zapisano, kako naj bi se kaznovalo prestopnike in kakšni naj bi te njihovi prestopki sploh bili. Interpretacija je tako prepuščena državam samim in težko bi jih kdorkoli terjal za »nevestno sledenje sporazumu«. Najbolj zabaven stavek, ki stoji čisto sam v alineji brez obrazložitve je "Poštena uporaba ne bo omejena«. Mi pa si lahko mislimo svoje.

In čeprav je ACTA vseeno precej slab način omejevanja internetnih komunikacij (posega v človekove pravice, napisana je bila v tajnosti in sprejeta le s strani državnih inštitucij, ne pa tudi s strani ljudstva itd.), se nas večina na žalost ne zaveda, da je bil dosedanji način delovanja medmrežja slab in potreben spremembe. Internet je ogromno igrišče brez čuvajev, polno igel in neznancev, ki na nas prežijo v temi. Poln ljudi, ki kradejo – identitete, denar iz bank in konec koncev tudi glasbo. Internet je nevaren in neomejen – v 21. stoletju, ko si domišljamo, da je svet urejen s tem, da sodimo vojnim zločincem za petdeset let nazaj in ukinjamo jedrske reaktorje, se vmešavamo v tuje vojne in nadziramo velikost piščancev, je prava sramota, da je največje, najbolj razširjeno in najvplivnejše komunikacijsko sredstvo povsem brez nadzora in pravil. To se ne more vleči v neskončnost, na kar vsi po vrsti pozabljamo: neomejenost pri internetu je trenutno tako velika, da nam bolj škodi kot koristi. Spominja na stanje, ko je demokracija tako velika, da bi ji lahko rekli anarhija. Svoboda delovanja se je izkrivila do te mere, da lahko Facebook shranjuje naše podatke in manipulira z njimi, da lahko pedofili neomejeno objavljajo fotografije svojih žrtev in se zraven naslajajo nad tujimi. Svoboda je tako velika, da lahko vsak reče, kar želi. Da se lahko širijo najbolj skrajne ideje neonacističnih skupin tipa Blood&Honour, ko na forumih vsi skriti za vzdevke debatirajo o najboljšem genocidu, ki bi ga lahko izvedli nad etničnimi manjšinami. In nekega dne ga bodo, oziroma so ga – najodmevnejši primer »internetnega terorista, ki je svoje ideje uresničil analogno« je norveški skrajnež Anders Breivik. Svoj manifest je pod psevdonimom (no, ne preveč težkim: ime mu je bilo Andrew Berwick) mirno objavil in na Youtubu v svojih posnetkih nagovarjal konservativce k nasilni vstaji. Če bi bilo na internetu več nadzora in se ljudje ne bi mogli skrivati za uporabniškimi imeni, bi Breivika lahko prejeli pred katastrofo.

Zadnje čase je torej moderno biti protestnik . Pa vendar vsem  polagam na srce, da je neumno protestirati proti stvarem, ki jih ne razumemo in predvsem proti stvarem, ki jih ne preberemo – nedavni protesti to dokazujejo, z njimi pa smo dosegli predvsem to, da naših prihodnjih prošenj nihče ne bo vzel resno. Če so jih kdaj sploh.

Manipulacije so na žalost povsod in vsak od nas si prizadeva, da bi se jim izognil – da bi ohranil trezno glavo in se upiral stvarem, ki nam jih vsiljujejo, da bi bil upornik. Pa vendar se nas tako lahko prepriča, kako naj bomo uporniki in proti čemu naj se upiramo, da sploh ne opazimo, da so nas spet zmanipulirali -  čeprav drugi ljudje! Pa naj bo to Anonymous ali (če spomnim na lansko uničenje parlamenta) cela četa študentskih servisov.  Še posebej, če manipulacije potekajo preko internetnih medijev. In še posebej, če imajo od njih korist prav te organizacije – ne glede na to, da ima Anonymous par dobrih ciljev, se zavedajmo, da bi najhujša interpretacija sporazuma ACTA uničila prav in v prvi vrsti – njih.